Skip to Main Content

Temelji managementa: Leadership News

EF raziskuje

Uspešno, inovativno gospodarstvo, trajnostno-naravnana potrošnja in država blaginje kot temelji prihodnjega  razvoja Slovenije (E-izd.). (2023). Ekonomska fakulteta. http://www.ef.uni-lj.si/zaloznistvo/raziskovalne_publikacije

S Saro Majdič, mag. posl. ved., prof. dr. Sandro Penger, prof. dr. Judito Peterlin in Jasmino Spahalić, urednico revije HR&M vas vabimo k branju naših prispevkov. 

Trajnostno vodenje v veterinarski praksi

Ključna pri razvoju trajnostnega vodenja je predvsem primerna komunikacija. Ta pa se razvija z vadbo, v mirnih časih, da v krizi ali ob neprijetni reakciji stranke ne odreagiramo neprimerno.

Poglejmo primer razvoja primerne komunikacije.

Oblikujte »Sprehod po galeriji« (angl. Gallerywalk): Na tablo/steno nalepite vaše izzive oz. težave, s katerimi se soočate v kolektivu, in nato namenite izzivu vsakega udeleženca/sodelavca

15 minut. Na post-it-listek zraven nalepljenega izziva napišite vašo povratno informacijo. Po določenem času skupaj v timu prediskutirajte o izzivu drug drugega, kaj vam je bilo uporabno, kaj

bi še potrebovali od drugih.

»Všeč mi je …« / »Želim si …« zaključek sestanka: Ena najpogostejših oblik zaključevanja delovnih srečanj na Stanford d.schol je, da vsi v timu končajo s trditvami, kaj jim je všeč ali česa si

želijo glede tega, o čemer so razpravljali na srečanju.

 

Avguštinčič, T., Kubale, V., & Peterlin, J. (2023). Trajnostno vodenje v veterinarski praksi. HR&M : strokovna revija za področje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu. - ISSN 2463-9443 

(Letn. 9, št. 49, dec. 2023/jan, 2024, str. 36-39) [COBISS.SI-ID 174585603]

 

|*Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, and Knowledge Management on Modern Organization, School of Economics

and Business, University of Ljubljana -  Slovenia

Zakaj je čustvena inteligenca vstopna zahteva za vodilne položaje?

Čustvena inteligenca je opredeljena kot sposobnost razumevanja in obvladovanja lastnih čustev ter prepoznavanja in vplivanja na čustva ljudi okoli vas. Izraz sta leta 1990 prvič konceptualizirala raziskovalca John Mayer in Peter Salovey, kasneje pa ga je populariziral psiholog Daniel Goleman22. Pred več kot desetletjem je Goleman poudaril pomen čustvene inteligentnosti  pri vodenju in za Harvard Business Review povedal: »Najučinkovitejši voditelji so si vsi podobni na en ključen način: Vsi imajo visoko stopnjo tega v sebi, kar je postalo prepoznano kot čustvenega inteligentnost.«  Čustvena inteligentnost vodje je vstopna zahteva za vodilne položaje. « Raziskava World Economic Forum-a (2017) je pokazala, da je čustvena inteligentnost najmočnejši napovednik uspešnosti vodje. Čustvena inteligentnost je »nekaj« v vsakem od nas, kar je nekoliko neotipljivo.

GORJUP, Katarina, PENGER, Sandra. Zakaj je čustvena inteligentnost vstopna zahteva za vodilne položaje?. HR&M : strokovna revija za področje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu. [Tiskana izd.]. apr./maj 2023, letn. 9, št. 45, str. 16-18, avtorj. sl. ISSN 2463-9443. [COBISS.SI-ID 146489347]

|*Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, and Knowledge Management on Modern Organization, School of Economics and Business, University of Ljubljana -  Slovenia

Kaj pomeni “coaching” po slovensko?

ROZMAN, Rudi. Kotiček za izrazje - »coaching«. HR&M : strokovna revija za področje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu. [Tiskana izd.]. feb./mar. 2023, letn. 9, št. 44, str. 66. ISSN 2463-9443. [COBISS.SI-ID 139906307]

Ali se vodenja lahko naučimo?

Vodenje je eden od najbolj izjemnih procesov, ki posegajo tako rekoč na vsa področja našega življenja, ne le delovnega. Zato je smiselno, da razumemo dinamiko, ki se odvija v procesu razvoja vodenja, saj obstaja prevečstereotipov in napačnih predpostavk oziroma obljub glede rezultatov programov vodenja.

PETERLIN, Judita. Ali se vodenja lahko naučimo?. HR&M : strokovna revija za področje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu. [Tiskana izd.]. feb./mar. 2023, letn. 9, št. 44, str. 25-27.

ISSN 2463-9443. [COBISS.SI-ID 139881219]

Preusmeritev negativnih čustev v pozitivne aktivnosti in zaključevanje ciljev


Vodje se pogosto počutijo neprijetno v odnosih s sledilci, ki niso motivirani, saj ti prepogosto želijo zadržati in zamolčati svoja čustva, zaskrbljenost in strah, da bodo negativno vplivali na preostanek ekipe. Namesto tega bi si vodje morali prizadevati, da bi sledilce opolnomočili v smeri, da bi odkrili svoja čustva, ki temeljijo na njihovih bogatih izkušnjah, ter jim pomagali sprostiti notranjo samokritičnost in pomagali sledilcem usmeriti notranji negativni dialog v pozitivne akcije. Vloga vodje je, da notranji negativni dialog sledilca in njegove frustracije prepozna in jih usmeri v pozitivne akcije, ter negativni tok zamolčanih čustev in frustracij čim prej preusmeri v pozitivno spiralo novih dejavnosti.


MAJDIČ, Sara, PENGER, Sandra. Preusmeritev negativnih čustev v pozitivne aktivnosti in zaključevanje ciljev. HR&M : strokovna revija za področje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu. [Tiskana izd.]. feb./mar. 2021, letn. 7, št. 32, str. 17-19, graf. prikazi. ISSN 2463-9443. [COBISS.SI-ID 51418371]

|*Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, and Knowledge Management on Modern Organization, School of Economics and Business, University of Ljubljana -  Slovenia

Umetnost je biti prisoten v trenutku

Zaposleni na delovnem mestu skoraj 50 % svojega časa preživijo z mislimi drugje, kot se sicer fizično nahaja njihovo telo. Kakšna je tu vloga vodje, kaj lahko stori vodja, posameznik in organizacija kot celota?

 

VRHOVNIK, Barbara, PENGER, Sandra. Umetnost je biti prisoten v trenutku. HR&M : strokovna revija za področje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu. [Tiskana izd.]. avg./sep. 2020, letn. 6, št. 29, str. 29-31, avtroj. sl., graf. prikazi. ISSN 2463-9443. [COBISS.SI-ID 28142339]

|*Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, and Knowledge Management on Modern Organization, School of Economics and Business, University of Ljubljana -  Slovenia

Kako razumevanje možganov transformira koncept vodenja

Veliko raziskav je bilo že opravljenih o tem, kakšno vodenje je uspešno. Zgodnje študije o vodenju so bile naravnane na odkrivanje osebnostnih lastnosti vodje, nadaljnje prizadevanje pa je preučevanje razširilo še na telesne in socialne ter delovne značilnosti.

 

DEBELAK, Katja, PENGER, Sandra, GRAH, Barbara. Kako razumevanje možganov transformira koncept vodenja?. HR&M : strokovna revija za področje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu. [Tiskana izd.]. jun./jul. 2022, letn. 8, št. 40, str. 17-20, portreta. ISSN 2463-9443. [COBISS.SI-ID 108840195]

 

|*Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, and Knowledge Management on Modern Organization, School of Economics and Business, University of Ljubljana -  Slovenia

Čustva in odločanje -  kako kontrolirati vaša (negativna) čustva in čustveno vključenost v stresnih situacijah procesa odločanja na delovnem mestu?

Od Descarta do Humea in naprej so bila čustva obravnavana kot sinonim za iracionalnost. Strast in razum sta bila nasprotna. Čustva so bila kaotična, nezrela in nenavadna. Zelo pogosto so bila odmaknjena od razuma in razmišljanja, ker je veljalo splošno prepričanje, da čustva vplivajo na racionalen proces. To je bilo vidno predvsem pri odločanju na področju Kitajske, kjer so bila čustva ločena od ustreznega obnašanja, kar je veljalo zlasti v komercialnih okoljih. Ponovno razmišljanje o potencialni racionalnosti čustev je v zadnjih letih postalo vse pogostejše in je stopalo vedno bolj v ospredje, delno tudi kot odziv na izboljšano razumevanje čustev v človeški inteligenci in pri odločanju. Čustva so kompleksne reakcije na zunanje vpliv, ki se zaznajo v umu in telesu ter so lahko negativne ali pozitivne narave.

 

BOŽIČ ŽAGAR, Žiga, PENGER, Sandra. Kako kontrolirati (negativna) čustva v stresnih situacijah na delovnem mestu?. HR&M : strokovna revija za področje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu. [Tiskana izd.]. feb./mar. 2019, letn. 5, št. 20, str. 72-75, ilustr., avtorj. sl. ISSN 2463-9443. [COBISS.SI-ID 4742344]

|*Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, and Knowledge Management on Modern Organization, School of Economics and Business, University of Ljubljana -  Slovenia

Kompetence čustvenega delovanja

 

Čustvena inteligentnost je opredeljena kot zmožnost razumevanja in obvladovanja lastnih čustev ter prepoznavanja tistih čustev, ki so okoli vas. Vodenje s čustveno inteligentnostjo je neposredno povezano s poslovnimi rezultati in ustvarja konkurenčno prednost.

 

RIHTARŠIČ, Eva, PENGER, Sandra, ŠPILAK, Simona. Kompetence čustvenega delovanja. HR&M : strokovna revija za področje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu. [Tiskana izd.]. apr./maj 2020, letn. 6, št. 27, str. 20-23, avtorj. sl., graf. prikazi. ISSN 2463-9443. [COBISS.SI-ID 25635814]

 

|*Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, and Knowledge Management on Modern Organization, School of Economics and Business, University of Ljubljana -  Slovenia

Vloga avtentičnega vodenja v procesu kreativnosti na individualni in timski ravni

Izraz avtentičnost izvira iz grške filozofije in označuje humanistično psihološko naravnanost, ki pomeni, samemu sebi naj bo resnično. Je intenzivna psihološka paradigma, ki pravi, da je avtentičnost znanje, sprejetje in vedenjski odzivi osebe, ki izvirajo v osebnih, moralnih ter etičnih vrednot, visokih standardih, prepričanjih, čustvih in motivih. Kreativnost pa na različne načine prispeva k našemu življenju. Pomaga nam se učiti in improvizirati v naših vsakdanjih opravilih ter pripomore h kariernem razvoju na delovnem mestu s kreativnimi in nevsakdanjimi idejami, ki pomagajo celotni organizacijski uspešnosti. Toda kakšna je vloga avtentičnega vodje pri kreativnosti sledilcev v delovnem okolju?

Voditi kreativne posameznike in kreativne time zahteva od vodij drugačen pristop. Kreativne osebe je potrebno primerno motivirati, voditi in jim na pravilen način podajati povratne informacije. Vodje se ne smejo posluževati tradicionalnega načina vodenja, kot je avtoritativnost in zahtevati od svojih sledilcev konformizem. Kreativnost pomeni določeno stopnjo tveganja, kar posledično pomeni različne motnje. Kreativni posamezniki se zato znajdejo v dilemi ali razvijati kreativne ideje, s tem tudi tvegati in zapraviti svoj čas ter finančne resurse za morebiti neuresničljive ideje, ali se ukvarjati z vsakodnevnimi nalogami. Vodja mora ta konflikt pravilno upravljati in zaščititi svoje sledilce pred tako dilemo.

 

ALIJA, Teuta, PENGER, Sandra. Vloga avtentičnega vodenja v procesu kreativnosti na individualni in timski ravni. HR&M : strokovna revija za področje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu. [Tiskana izd.]. dec. 2019/jan. 2020, letn. 5, št. 25, str. 9-12, graf. prikazi, avtorj. sl. ISSN 2463-9443. [COBISS.SI-ID 25470438]

 

|*Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, and Knowledge Management on Modern Organization, School of Economics and Business, University of Ljubljana -  Slovenia

Kako opolnomočijo najboljši?

 

Odnos zaposlenih lahko ustvari ali pa uniči vaš posel – prikazujemo dobre prakse, kako prek opolnomočenja zaposlenih usmerite vse v pravo smer. Opolnomočenje zaposlenih opredelimo kot prakso procesa vodenja, ki zaposlenim omogoča sprejemanje odločitev in prevzemanje odgovornosti pri delu, ki ga opravljajo, ter katere rezultat je vpliv na njihovo delovno okolje in organizacijo, obenem omogoča zaposlenim, da imajo občutek lastništva nad delom, ki ga opravljajo.

 

LEBREHT, Matej, PENGER, Sandra. Kako opolnomočijo najboljši?. HR&M : strokovna revija za področje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu. [Tiskana izd.]. apr./maj 2018, letn. 4, št. 15, str. 36-40, ilustr., avtorj. sl. ISSN 2463-9443. [COBISS.SI-ID 66540386]

 

|*Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, and Knowledge Management on Modern Organization, School of Economics and Business, University of Ljubljana -  Slovenia

Kakšne so generacijske razlike med pričakovanji na delovnem mestu - in kakšna je vloga sreče?

Sreča zaposlenih pri delu ima pomembne posledice za organizacijo. Raziskave kažejo, da sreča na delovnem mestu pripomore k predvidevanju časa, ki ga bo zaposleni porabil za izpolnitev delovne naloge in na njegovo odločitev glede tega, ali bo na določenem delovnem mestu ostal. Sreča vpliva na njegovo motivacijo, angažiranost, zadovoljstvo, samozavest in spoštovanje do sebe in drugih. V primerjavi z manj srečnimi sodelavci so srečni zaposleni: 45 % bolj produktivni, 108 % bolj angažirani, 50 % bolj motivirani, imajo 180 % več energije, so 82 % bolj zadovoljni pri delu, 25 % bolj učinkoviti in uspešni, imajo 25 % boljšo samozavest in krajši čas bolniške odsotnosti od povprečja.

 

KRAJNIK, Anja, PENGER, Sandra. Kakšne so generacijske razlike med pričakovanji na delovnem mestu - in kakšna je vloga sreče?. HR&M : strokovna revija za področje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu. [Tiskana izd.]. avg./sep. 2018, letn. 4, št. 17, str. 6-10, ilustr., tabele, avtorj. sl. ISSN 2463-9443. [COBISS.SI-ID 24638694]

 

|*Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, and Knowledge Management on Modern Organization, School of Economics and Business, University of Ljubljana -  Slovenia

Avtentično vodenje in dobro počutje na delovnem mestu

Najnovejše mednarodne raziskave kažejo, da integrirani pristopi dobrega počutja na delovnem mestu izboljšujejo zdravje zaposlenih, promovirajo zdrava vedenja, izboljšujejo uravnoteženost med kariero in družino ter zagotavljajo varno in zdravo delovno okolje. Organizacije z integracijo programov dobrega počutja na delovnem mestu izboljšajo zdravje zaposlenih ter znižajo stroške, ki so povezani z bolniškimi odsotnostmi in fluktuacijo zaposlenih.

 

PODBORNIK, Iztok, PENGER, Sandra. Avtentično vodenje in dobro počutje na delovnem mestu. HR&M : strokovna revija za področje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu. [Tiskana izd.]. feb./mar. 2018, letn. 4, št. 14, str. 28-32, ilustr., avtorj. sl. ISSN 2463-9443. [COBISS.SI-ID 24364006]

 

|*Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, and Knowledge Management on Modern Organization, School of Economics and Business, University of Ljubljana -  Slovenia

Sodobni pristopi motiviranja v visoko tehnoloških podjetjih in pomen tehnike aktivnega poslušanja

Globalna uspešna podjetja, kot na primer Google, Facebook, Alibaba in drugi, sledijo filozofiji, ki pravi, da so zaposleni na prvem mestu, na drugem mestu kupci in na tretjem delničarji. Poudarek je torej na odnosu do zaposlenih, obravnavajo jih kot posameznike in partnerje, ne pa samo kot delavce.1 S tradicionalnimi tehnikami motiviranja podjetje izgublja povezljivost in odprtost, prav tako pa je manj prilagodljivo. S sodobnimi koncepti motiviranja, organizacija omogoči zaposlenim, da izkoristijo svoje zmožnosti in povečajo svoje zadovoljstvo z delom. V uspešnih sodobnih organizacijah se srečujemo s sploščenimi piramidami, saj se takšne organizacije lahko prilagajajo spremembam in uspešno tekmujejo s konkurenco. Brian w. Ness, direktor podjetja ITD pravi, da so ljudje za svoje področje dela najboljši sodniki kako ga dobro opraviti. V takšno filozofijo naj bi začelo verjeti vsako podjetje. Jasno je, da prihaja vedno bolj v ospredje zadovoljevanje potreb višjega ranga,3 zato mora vodja imeti pravilne pristope in v sodobnih organizacijah uvajati drugačne motivacijske spodbude, saj je opaziti razliko v spremembi vrednot, motivaciji in zadovoljevanju potreb med različnimi generacijami.

 

ZAVRTANIK, Polona, JURIŠEVIČ-BRČIĆ, Živa, PENGER, Sandra. Sodobni pristopi motiviranja v visoko tehnoloških podjetjih in pomen tehnike aktivnega poslušanja. HR&M : strokovna revija za področje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu. [Tiskana izd.]. dec. 2018/jan. 2019, letn. 4, št. 19, str. 14-17, tabela, avtorj. sl. ISSN 2463-9443. [COBISS.SI-ID 24851430]

 

|*Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, and Knowledge Management on Modern Organization, School of Economics and Business, University of Ljubljana -  Slovenia

Zakaj je zaupanje v jedru vsakega odličnega vodenja?

Zaupanje ima veliko vlogo v interakcijah zaposlenih, ki tvorijo skupine in sodelovanje. Za razvoj zaupanja znotraj organizacije je nujno razumevanje,kako zaposleni zaupanje doživljajo ter kako to nastaja in vpliva na vedenje in pričakovanja. Med raziskovalci velja meddisciplinarno ustrezna definicija zaupanja: »psihološko stanje, ki vključuje namen, sprejeti ranljivost na podlagi pozitivnih pričakovanj o namenih in vedenja drugega«.

 

ZAJC, Miha, JURIŠEVIČ-BRČIĆ, Živa, PENGER, Sandra. Zakaj je zaupanje v jedru vsakega odličnega vodenja?. HR&M : strokovna revija za področje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu. [Tiskana izd.]. okt./nov. 2018, letn. 4, št. 18, str. 27-31, ilustr., avtorj. sl. ISSN 2463-9443. [COBISS.SI-ID 24713446]

 

|*Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, and Knowledge Management on Modern Organization, School of Economics and Business, University of Ljubljana -  Slovenia

Promocija zdravja na delovnem mestu vpliva na dobro počutje zaposlenih

Skrb za zdravje bi morala biti osrednjega pomena v vsaki organizaciji, saj so zaposleni vse bolj izpostavljeni stresu, zato je za učinkovito obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu potreben celostni pristop s strani organizacije in njenih zaposlenih.

 

KURET, Andreja, PENGER, Sandra. Promocija zdravja na delovnem mestu vpliva na dobro počutje zaposlenih. HR&M : strokovna revija za področje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu. [Tiskana izd.]. okt./nov. 2022, letn. 8, št. 42, str. 6-9, portreti. ISSN 2463-9443. [COBISS.SI-ID 126537475]

eTUTOR-CEK, ISSN: 2591-1090, Izdajatelj: Ekonomska fakulteta Ljubljana, Centralna ekonomska knjižnica, 2017-, Urednika: Urban Golob in Martina Petan

Foto: Arhiv EF. Tehnična podpora