Kljub temu, da v sledečih primerih funkcije uporabljamo direktno preko ukazne vrstice, jih uporabniku ni treba poznati na pamet, saj so vse dostopne tudi preko menijev v bazi.
Primer: potrebujemo podatke o vrednosti in porazdelitvi zapadlosti dolgov Francije.
Za to uporabimo funkcijo DDIS (Debt Distribution):
Podoben primer smo že opravili za podjetje Apple Inc. v razdelku Primeri poglavja Company Analysis. Odpre se graf z vrednostjo zapadlih dolgov po letih. V tem primeru ne bomo dodajali nobenih filtrov, lahko pa jih najdemo v označenem razdelku na levi. Vidimo, da najvišji znesek obveznic (okoli 250 milijard EUR) zapade leta 2026.
Na desni vidimo, da skupna vrednost dolga iz 201 izdaje obveznic znaša skoraj 2,5 bilijona EUR. Povprečna zapadlost dolga je 8,88 let.
Klik na posamezni stopec v grafu nam prikaže seznam vseh obveznic, ki zapadejo v tistem letu. S klikom na Export se prenese Excelova datoteka s prikazanimi podatki, njegov sosednji gumb Edit Columns pa nam omogoča prilagajanje prikazanih stolpcev v tabeli.
Prav tako lahko kliknemo tudi na posamezno obveznico za dodatne informacije o njej ali pa na ime stolpca za razvrščanje glede na vrednosti v njem.
Primer: želimo si ogledati nedavne spremembe bonitetnih ocen državnih obveznic.
Uporabili bomo funkcijo CSDR (Sovereign Ratings), ki prikaže tabelo bonitetnih ocen s strani glavnih agencij za vse države.
Spremembe ocen za izbrano obdobje so označene z barvami v skladu z legendo pod tabelo. Za spremembo dolžine tega intervala uporabimo oranžno polje desno nad tabelo. Iz tabele lahko vidimo, da je bilo v zadnjih 100 dneh izvedenih nekaj posodobitev bonitetnih ocen.
Tabelo lahko razvrstimo tudi glede na zadnjo posodobitev ocen s klikom na naslov stolpca Last Update. Vidimo, da je bil ob času pisanja Pakistan država, ki je prejela najbolj aktualno posodobitev ocene.
Lestvice bonitetnih ocen, definicije in primerjave med različnimi agencijami lahko najdemo z uporabo funkcije RATD (Ratings Definitions).
Primer: zanima nas bruto domači proizvod (BDP, angleško GDP) za Združene države Amerike. Ne zanima nas zgolj skupna vrednost BDP, temveč tudi posamezne vrednosti komponent v formuli za BDP: GDP = C + I + G + (X - M).
Izberemo funkcijo ECST (World Economic Statistics).
Iz zgornjega levega kota izberemo Združene države Amerike. To lahko storimo bodisi z vpisom države v oranžno polje ali z iskanjem s pomočjo gumba Browse.
V razdelku na levi kliknemo na gumb "+" pod National Accounts (GDP) in izberemo Real GDP by Expenditure.
S klikom na ikoni "+" in "-" ob posameznih kategorijah se lahko razširijo ali skrijejo podkategorije — v tem primeru potrebujemo le glavne kategorije iz formule za BDP.
Z uporabo spustnega menija Transformation v zgornjem desnem kotu lahko preklopimo prikaz vrednosti namesto privzeto nastavljenih odstotkov.
Za izvoz podatkov v Excel (ali PDF) uporabimo označeni gumb v zgornjem desnem delu terminala:
Primer: zanimajo nas obrestne mere za različne zapadlosti nemških državnih obveznic, kar pomeni, da želimo pridobiti krivuljo donosnosti za nemške državne obveznice. Prav tako nas zanima seznam obveznic, ki so bile uporabljene v njeni konstrukciji in razlika v donosnosti med slovenskimi državnimi obveznicami in nemškimi ("spread").
Za iskanje krivulje donosnosti za nemške državne obveznice bomo uporabili funkcijo CRVF (Curve Finder).
Odpre se stran, kjer lahko najdemo številne različne krivulje za prikaz. Izberemo Germany in nato EUR German Sovereign Curve. Oranžno polje zgoraj lahko uporabimo za iskanje željenih krivulj s seznama.
Po kliku na izbrano krivuljo se le-ta pojavi v razdelku Selected Curves. Lahko bi vključili tudi druge, vendar bomo zaenkrat ostali pri samo tej. Na dnu zaslona izberemo Graph Selected Curves, kar bo s funkcijo GC (Graph Curves) izrisalo izbrano krivuljo.
Izbrana krivulja se izriše. Prilagajanje in spreminjanje grafa deluje na podoben način kot pri ostalih grafih, kar je opisano v poglavju Grafi. Označena rdeča vrstica na vrhu strani se lahko uporabi za shranjevanje grafa (Actions -> Save as new chart), izvoz (Export -> Export Table ga bo preneslo v Excelovi datoteki), prilagoditev prikaza (Settings) itd.
Tabela prikazuje seznam obveznic, ki so bile uporabljene za risanje krivulje. Klik na obveznico bo prikazal njene zgodovinske donosnosti.
Za vizualni prikaz zgodovinskih donosnosti izbrane obveznice lahko uporabimo funkcijo GY (Yield Chart).
Dodajmo še krivuljo donosnosti za slovenske državne obveznice z uporabo oranžnega polja Add Curve ali s klikom na gumb Browse poleg, da spet odpremo funkcijo CRVF (Curve Finder), ki smo jo uporabili že prej.
Sedaj sta obe izbrani krivulji narisani druga ob drugi. Spodnji del grafa prikazuje razliko ("spread") v donosnosti slovenskih obveznic nad nemškimi (razlika je izražena v bazičnih točkah).
Prav tako je možno grafično primerjati zgodovinske krivulje z aktualnimi. S klikom na gumba 1W in 1M se bosta krivulji izpred 1 tedna in izpred 1 meseca prav tako izrisali v grafu. S ponovnim klikom nanju, se bosta odstranili iz grafa.
Možnost Table v tem primeru vključuje tudi podatke za obveznice in "spread"-e za vse izbrane datume.
Za prikaz samo zgodovinske krivulje donosnosti na določen datum, bomo torej odstranili izbiro vseh trenutno prikazanih možnosti izmed Last, 1D, 1W, 1M in v polje Specific vnesli željeni datum.
Še ena stvar, ki jo lahko izvedemo, je prikaz zgodovinskega gibanja donosnosti za izbrani datum dospetja. To naredimo tako, da kliknemo na točko na krivulji, ki predstavlja to zapadlost.
Funkcija, ki se odpre in se uporablja za risanje zgodovinskih donosov, se imenuje GCT (Graph Curve Tenors). Urejanje grafa spet deluje na tak način, kot smo ga že vajeni.
Primer: želimo opazovati trenutni razmik (razliko v donosu med obveznicami) nemških in ameriških 10-letnih obveznic.
Uporabili bomo funkcijo WB (World Bond Markets).
Ciljna stran funkcije prikazuje seznam določenih držav (seznam lahko spremenite iz rdečega gumba Settinigs -> Customize Region List) in podatke o njihovi državni obveznici za izbrano zapadlost (jantarna škatla).
V zavihku Spreads lahko izberemo referenčno obveznico donosa z jantarno škatlo Prodaja. V skladu z našimi navodili smo ga nastavili na Združene države in zato vrednosti v tabeli predstavljajo razpone v primerjavi z državnimi obveznicami ZDA.
Lahko kliknemo katero koli številko v tabeli, da odpremo grafikon njegovih preteklih vrednosti. S klikom na orisani simbol grafikona se prikaže manjši grafični vmesnik razpona (kot novo okno), pri izbiri modre vrednosti v stolpcu Spd pa se odpre bolj izpopolnjena različica grafikona, kjer jo lahko prilagodimo glede na naše želje.
Zgoraj omenjeni preprost grafikon, ki se odpre v novem oknu:
Bolj izpopolnjen grafikon (spodaj) lahko spremenite na podoben način, kot je opisano v razdelku Grafi.
Primer: poiščimo razmik zamenjave kreditnega tveganja državnih vrednostnih papirjev za Slovenijo in ga primerjajmo z razmiki drugih držav. Razpon CDS (ang. credit default swap) je izražen v bazičnih točkah in se nanaša na ceno, ki jo mora kupec plačati za zavarovanje izplačil obveznic. (kupec ga lahko kupi tudi v špekulativne namene)
Za pridobitev podatkov o državnih razmikih CDS lahko uporabimo funkcijo SOVR (Sovereign CDS Monitor).
Spremenite prikazane države iz Standard v All iz jantarnega polja v zgornjem levem delu zaslona.
Poiščite Slovenijo v tabeli in iz stolpca Spread opazujte, da trenutni razmik zamenjave kreditnega tveganja za slovenske državne obveznice znaša 40,37 bazične točke (ali 0,4037 %). Zato bi moral kupec plačati okoli 0,40 € letno, da zavaruje vsakih 100 € slovenskega državnega dolga z zapadlostjo 5 let.
S klikom na ime stolpca Spread, lahko razvrstimo države po razponu in vidimo, kako se Slovenija primerja z drugimi državami. Nižji kot je razpon, večja je gotovost udeležencev na trgu, da bo izplačilo obveznice zaključeno.
Iz grafikona lahko opazimo tudi razpone zgodovinskih razponov. S klikom na številko v tabeli se odpre grafikon z njegovimi zgodovinskimi vrednostmi. Ob kliku na vrednost 40,37 za Slovenijo se odpre graf, ki prikazuje, da se razmik med kreditnimi zamenjavami slovenskih 5-letnih državnih obveznic v preteklem letu zmanjšuje.
Primer: zanima nas datum objave stopnje brezposelnosti za Združene države in pričakovanja glede objavljene vrednosti.
Ekonomski koledar je dostopen s funkcijo ECO (ekonomski koledarji).
Prikaže se nam tabela prihajajočih izdaj. Za vsakega lahko vidimo datum in čas ter pomembnost (v stolpcu R - število osvetljenih stolpcev prikazuje, koliko ljudi si je nastavilo obvestila za to izdajo). Vidimo lahko tudi prejšnjo vrednost, pričakovano vrednost med analitiki (stolpec Surv(M)) in seveda dejansko vrednost, ko je objavljena. Za stopnjo brezposelnosti pričakujemo 3,5 %, kar je enako številu, objavljenemu v prejšnji objavi.
S klikom na stopnjo brezposelnosti se odpre grafikon z zgodovinskimi vrednostmi izbranega ekonomskega kazalnika in z njim povezanih novic — funkcija ECOD (Economic Release Details). Kliknite črtni grafikon za delovanje z vsemi funkcijami za grafikone, ki jih omogoča funkcija GP (črtni grafikon). Navodila za grafikone najdete v razdelku Grafi.
Primer: potrebujemo mediano napovedi medletne rasti potrošnje gospodinjstev v Italiji za leto 2023.
Za ogled gospodarskih napovedi za regijo uporabite funkcijo ECFC (ekonomske napovedi).
Pristanemo na spodnji strani. Če želite spremeniti območje prikazanih podatkov, uporabite orisano jantarno polje in vnesite in izberite želeno ali pa uporabite gumb Browse in ga poiščite od tam. V tabeli so predstavljeni številni ekonomski kazalniki (količina razpoložljivih podatkov je odvisna od izbrane regije).
Poleg preteklih podatkov so prikazane tudi napovedi za prihodnja tri leta. S klikom na posamezen kazalnik v tabeli se odpre stran s podrobnejšimi napovedmi. Lahko se poglobimo v ocene in opazujemo srednjo, visoko, nizko oceno in še več. Na dnu strani je predstavljen seznam analitikov, ki so prispevali svoje ocene.
Našo srednjo oceno iz tabele lahko preberemo na 0,9%.
Če želite prikazati grafikon, se vrnite na ciljno stran ekonomskih napovedi (kliknite <Back> (Konec na tipkovnici)) in v rdeči vrstici izberite Grafikon. V razdelku Indikator na strani, ki se odpre, izberite indikatorje, ki jih želite ponazoriti, in pogostost podatkov v zgornjem desnem kotu (letno in četrtletno).
